Ko montiram poročni film, so mi pogosto prav glasovi in odzivi tisti, ki kadru dajo pravi pomen.
Glas, ki za trenutek zadrhti med zaobljubo, smeh gostov, aplavz po obredu ali besede staršev med govorom filmu dodajo nekaj, česar sama slika ne more.
Zato pri pomembnih delih dneva ne računam samo na zvok, ki ga posname kamera. Kjer je mogoče in smiselno, poskrbim tudi za dodatne zvočne vire, da lahko v filmu ostanejo govori, zaobljube in drugi trenutki, ki jih je vredno slišati.
Pri montaži nato glasbo, govor, ambient in druge zvoke povežem v eno celoto. Sound design zame ne pomeni samo dodajanja efektov. Pomembneje je, da film zveni naravno in da zvok podpira to, kar se dogaja v kadru.
Prav zato se mi zdi zvok pri poročnem filmu enako pomemben kot slika. Čez leta se ne spomnimo samo obraza ali prostora. Včasih je prav glas tisti, ki nas v trenutku vrne nazaj.